APDEJT.si

Vrhovno sodišče je nadaljevalo obravnavo prošenj za varščino študentskih voditeljev Umarja Khalida, Sharjeela Imama, Gulfishe Fatime in drugih aktivistov, obtoženih v povezavi z domnevno 'večjo zaroto' v primeru neredov v Delhiju leta 2020. Obtoženi so močno oporekali trditvam policije, da so prispevali k zamudi pri začetku sojenja.

Umar Khalid je pred Vrhovnim sodiščem v Indiji izjavil, da ne obstajajo dokazi, ki bi ga povezovali z nasiljem, ki je izbruhnilo v Delhiju leta 2020. Poudaril je, da obtožbe proti njemu niso utemeljene.

Delhijska policija je Vrhovnemu sodišču predložila izjavo, v kateri nasprotuje prošnji za varščino Umarja Khalida, Sharjeela Imama in drugih, ki so vpleteni v nasilje februarja 2020. Policija trdi, da so bili izgredi usklajen poskus destabilizacije države, prikrit kot nestrinjanje, s ciljem spremembe režima. Policija je sodišču dejala, da so obtoženi načrtovali "operacijo za spremembo režima".

Vrhovno sodišče je zavrnilo prošnjo policije v Delhiju za dodaten čas za odgovor na prošnje za varščino Umarja Khalida in Sharjeela Imama v primeru spora v Delhiju leta 2020, pri čemer je poudarilo, da je imela policija dovolj časa. Višje sodišče v Delhiju je pred tem zavrnilo varščino devetim osebam, vključno s Khalidom in Imamom, in poudarilo, da 'zarotniško' nasilje pod pretvezo demonstracij ni sprejemljivo. Sodišče je opazilo, da dodatni odgovori v zadevah o varščini niso potrebni.

Vrhovno sodišče bo v ponedeljek obravnavalo prošnje za varščino aktivistov Umarja Khalida, Sharjeela Imama, Gulfishe Fatime in Meerana Haiderja v zvezi z zakonom UAPA, ki se nanaša na domnevno zaroto za izgrede v Delhiju februarja 2020. Višje sodišče je zavrnilo prošnje za varščino devetim ljudem, vključno s Khalidom in Imamom, z utemeljitvijo, da 'zarotniškega' nasilja pod pretvezo demonstracij ali protestov državljanov ni mogoče dopustiti.

Umar Khalid, obtožen zarote v zvezi z izgredi v Delhiju, je na sodišču zatrdil, da ni bil prisoten na srečanju, kjer naj bi se razpravljalo o celotni zaroti. Njegov odvetnik je poudaril, da ni dokazov, ki bi podpirali teorijo zarote, in da njegov klient ni bil prisoten na domnevnem srečanju, ki naj bi predstavljalo temelj širše zarote v povezavi z izgredi.

Vrhovno sodišče je obravnavalo prošnje za varščino nekdanjih študentov JNU Umarja Khalida in Sharjeela Imama, ter Meerana Haiderja in Gulfishe Fatime, v zvezi z izgredi v Delhiju leta 2020. Višje sodišče v Delhiju je pred tem zavrnilo prošnje za varščino devetih obtoženih, ker se je njihova vloga v zaroti zdela na prvi pogled resna. Po več preložitvah in petih letih pripora je Vrhovno sodišče zadevo obravnavalo.

Študentska zveza Jawaharlal Nehru University (JNU) je organizirala "pohod za svobodo" v podporo Umarju Khalidu in drugim, ki so bili zaprti v zvezi z nemiri v Delhiju leta 2020. Khalid je 13. septembra dopolnil pet let zapora v zaporu Tihar, brez sojenja. Aretiran je bil leta 2020 na podlagi zakona UAPA.

Senatorji Edward J. Markey, Ron Wyden in Jeff Merkley so pozvali Agencijo za priseljevanje in carino (ICE), da preneha uporabljati aplikacijo "Mobile Fortify" za prepoznavanje obraza. Hkrati je aktivist Umar Khalid na sodišču v Delhiju zatrdil, da so dokazi v zvezi z izgredi leta 2020 ponarejeni, in poudaril, da je pet let preživel v priporu zaradi tega, kar imenuje "šala od obtožnice". Poleg tega je Univerza Berkeley posredovala informacije o 160 članih fakultete in študentih administraciji Donalda Trumpa v okviru preiskave domnevnih antisemitskih incidentov.

Vrhovno sodišče Indije bo 12. septembra obravnavalo prošnje za varščino Umarja Khalida, Sharjeela Imama in Gulfishe Fatime v primeru izgredov v Delhiju leta 2020. Višje sodišče v Delhiju je 2. septembra zavrnilo prošnje, pri čemer je ugotovilo, da obstaja dovolj materiala, ki kaže na to, da sta Imam in Khalid načrtovala zaroto.

Aktivist Umar Khalid se je pritožil na vrhovno sodišče po tem, ko je višje sodišče v Delhiju zavrnilo njegovo zahtevo za varščino v primeru neredov leta 2020, kjer je obtožen, da je bil del 'večje zarote'. Vrhovno sodišče bo obravnavalo tudi prošnje za varščino Sharjeela Imama in Gulfishe Fatime, ki so prav tako obtoženi v istem primeru.

Aktivist Sharjeel Imam se je pritožil na vrhovno sodišče po tem, ko mu je višje sodišče v Delhiju zavrnilo varščino v zvezi s primerom teroristične zakonodaje, povezane z domnevno zaroto za neredi v Delhiju februarja 2020. Višje sodišče je zavrnilo varščino več posameznikom, vključno z Umarjem Khalidom in Gulfisho Fatima, in poudarilo, da se nasilje pod pretvezo protestov ne more dopustiti. Gulfisha Fatima se je prav tako pritožila na vrhovno sodišče po zavrnitvi njene prošnje za varščino.

Aktivist Sharjeel Imam se je pritožil na vrhovno sodišče proti zavrnitvi varščine v primeru izgredov v Delhiju leta 2020. Njegova pritožba izpodbija odločitev višjega sodišča z dne 2. septembra. Odvetnik Kapil Sibal je dejal, da se bo tudi Umar Khalid pritožil na vrhovno sodišče po zavrnitvi varščine s strani višjega sodišča v Delhiju. Imam je bil aretiran 28. januarja 2020 in je v priporu že več kot pet let.

Višje sodišče v Delhiju je zavrnilo prošnje za varščino Umarju Khalidu in drugim obtoženim v primeru neredov v Delhiju leta 2020. Sodišče je poudarilo, da so obtožbe proti Khalidu in Sharjeelu Imamu prima facie resnične, in navedlo provokativne govore, skupine WhatsApp in namerne zamude soobtoženih. Odvetnik Kapil Sibal je napovedal pritožbo na vrhovno sodišče, saj meni, da je bila kršena 21. člen ustave. V ločenem primeru je bila zavrnjena tudi prošnja za varščino Tasleemu Ahmedu, pri čemer je sodišče opozorilo, da so zamude pri sojenju posledica dejanj obtoženih.

Višje sodišče v Delhiju je potrdilo odločitev o zavrnitvi varščine Umarju Khalidu, Sharjeelu Imamu in še osmim drugim obtoženim v primeru 'velike zarote' v povezavi z neredi v Delhiju februarja 2020. Obtoženi so bili označeni za 'možgane' neredov in so obtoženi po zakonu UAPA.